V Evropski uniji je penetracijsko testiranje urejeno predvsem z zakonodajo, ki se nanaša na varstvo podatkov in kibernetsko varnost. Ena izmed ključnih uredb je Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR), ki določa stroge zahteve glede obdelave osebnih podatkov. Če penetracijsko testiranje vključuje dostop do osebnih podatkov, mora podjetje zagotoviti, da so te dejavnosti skladne z GDPR. Kazni za kršitve so lahko zelo visoke, saj GDPR predvideva globe do 20 milijonov evrov ali 4 % letnega prometa podjetja, odvisno od tega, kaj je višje.
Poleg GDPR se organizacije v EU soočajo tudi s Direktivo o varnosti omrežij in informacijskih sistemov (NIS2), ki ureja varnost kritične infrastrukture in ponudnikov digitalnih storitev. NIS2 uvaja strožje varnostne zahteve, vključno z obveznim poročanjem o incidentih in rednim ocenjevanjem kibernetske varnosti, kar lahko vključuje tudi penetracijsko testiranje.
Zakonodaja v Sloveniji
V Sloveniji področje kibernetske varnosti ureja Zakon o informacijski varnosti (ZInfV), ki se opira na NIS direktivo in določa obveznosti glede varovanja kritične infrastrukture ter obvladovanja kibernetskih tveganj. Organizacije, ki spadajo pod ta zakon, morajo izvajati redne varnostne preglede, kar lahko vključuje penetracijsko testiranje.
Poleg tega je pomembno upoštevati slovensko kazensko zakonodajo, ki v skladu s Kazenskim zakonikom (KZ-1) predvideva kazni za nepooblaščen dostop do računalniških sistemov. Tudi če je testiranje izvedeno z dobrimi nameni, mora biti vedno pridobljeno izrecno dovoljenje lastnika sistema, saj je v nasprotnem primeru mogoče govoriti o kazenski odgovornosti.
Slovenija si prizadeva uskladiti svojo zakonodajo z zakonodajo EU, zato je zakonodajni okvir precej podoben drugim državam članicam, predvsem kar zadeva varstvo podatkov in varnost kritičnih sistemov. Organizacije, ki izvajajo penetracijsko testiranje, morajo biti posebej pozorne na spoštovanje teh pravil, da se izognejo morebitnim sankcijam.
Praktične implikacije penetracijskega testiranja v EU in Sloveniji
Kljub temu da je penetracijsko testiranje pomembno orodje za kibernetsko varnost, mora biti v skladu z zakonodajnimi okvirji. To pomeni, da morajo pentesterji poleg pridobitve dovoljenj upoštevati lokalne zakone o varstvu podatkov in kibernetski varnosti. Na primer, v Sloveniji mora podjetje, ki obdeluje osebne podatke, poskrbeti, da so ti ustrezno zaščiteni pred nepooblaščenimi dostopi, kot to določa GDPR.
Na evropski ravni pa penetracijsko testiranje postaja vse bolj predpisano v reguliranih sektorjih, kot so finančne storitve, telekomunikacije in energetika, kjer zakonodaja zahteva redno izvajanje testiranj kibernetske odpornosti. To pomeni, da so organizacije pogosto zavezane k izvedbi rednih penetracijskih testov in drugih ocen varnosti.
Povzetek
Penetracijsko testiranje je v Sloveniji in EU dovoljeno le, če so upoštevana vsa pravila o dovoljenju, varstvu podatkov in informacijski varnosti. Kazni za kršitve zakonodaje, kot so GDPR in ZInfV, so lahko visoke, zato je pomembno, da se pred izvajanjem testiranja natančno opredelijo obseg, cilji in zakonske omejitve testiranja.